ARTIFICIAL INTELLIGENCE

Pred kratkim sem dobil od urednika Elektrotehniške revije, g. Ervina Sršena, vabilo za objavo članka, ki se nanaša na moje raziskovalno področje - umetno inteligenco. Takšna čast te ne doleti vsak dan, zato sem se z veseljem odzval in se lotil pisanja. Z urednikom sva se dogovorila, da bo članek obsegal več nadaljevanj.   Prvo nadaljevanje  govori o umetni inteligenci na splošno. Drugo nadaljevane govori o odločitvenih drevesih . V tretjem nadaljevanju so predstavljene nevronske mreže, v četrtem pa mehki asociativni pomnilnik . Nedavnoje izšlo še eno nadaljevanje o genetskih algoritmih . Dragi bralec zanima me tvoje mnenje, ki ga lahko podaš v komentarju spodaj. Hvala.

Pred približno 60-imi leti je luč sveta uzrla znanstvena panoga, ki danes sodi med dve najbolje financirani panogi na svetu. Govorimo o razmahu umetne inteligence . Če so v dvajsetem stoletju moč mišic nadomestili motorji, se nam obeta v 21-em stoletju nekaj podobnega, ko nas bo umetna inteligenca razbremenila umskega dela. Sprva nam bo pomagala pri bolj enostavnih in monotonih opravilih, kasneje pa bo začela dohitevati umske sposobnosti ljudi. Ko nas bo dohitevala,  bo lahko med drugim začela tudi izpopolnjevati samo sebe in nas bo zato kmalu  lahko tudi presegla. To bo eden od največjih prelomov v razvoju človeštva, ko poti nazaj ne bo več. Futurologi so to prelomno točko zgodovinskega razvoja poimenovali singularnost . Razvoj znanosti bo od tukaj šel naprej samodejno, pa če bomo ljudje to hoteli ali ne. Ker bodo postale naprave  pametnejše od nas, nam bodo lahko tudi vladale. Mnogi pisci in režiserji se lotevajo te tematike in nas opozarjajo na tovrstn...

Umetna inteligenca gost dr. Bojan Ploj Umetna inteligenca je po mnenju mnogih najobetavnejše področje informacijskih tehnologij. Njen vpliv na naša življenja je ponekod že viden, postaja pa vse večji in nihče pa ni povsem prepričan, ali bo nam resnično ta tehnologija vsem (samo) koristila. Vabljeni na tematski družabni dogodek z glasbo, video odlomki na temo umetne inteligence, predstavitvijo gosta in diskusijo.  Refektorij Petek, 20. 3. 2015 ob 18:00

Znanstvena založba Nova Science Publishers  iz New Yorka je nedavno izdala knjigo z naslovom  Advances in Machine Learning Research (Napredek v raziskavah strojnega učenja) . Tretje poglavje z naslovom    Optimization for Multi-Layer Perceptron: Without the Gradient , je  plod slovenske znanosti in   opisuje  dve novi metodi strojnega učenja. Obe sta nadgradnja zelo  uveljavljene metode Backpropagation, ki je temelj delovanja nevronskih mrež, ki so ene od najbolj razširjenih naprav na področju umetne inteligence. Novi metodi pomenita velik napredek, saj odpravljata ozko grlo umetne inteligence - izboljšujeta potek in rezultat učenja.    Prva metod se imenuje Bipropagation in je majnša izboljšava, ki omogoča mnogo hitrejše in bolj zanesljivo učenje. Druga metoda -  Metoda mejnih parov   (angleško Border Pairs Method, BPM)  je povsem izvirna   in ima številne prednosti pred metodo Backpropagation: samod...

Kaj so nevronske mreže          V letu 2013 so svetovne vlade največ svojega raziskovalnega denarja namenile za preučevanje grafena (nanotehnologija) in za kartografiranje možganov. Slednje raziskave so še posebej zanimive za znastvenike, ki se ukvarjajo z razumevanjem možganov kot so psihologi, psihijatri in nevrologi. Širšim množicam je nekoliko manj znana veda, ki se ukvarja z napravami, ki posnemajo delovanje možganov. Takšne naprave imenujemo nevronske mreže oziroma umetne nevronske mreže in sodijo na področje umetne inteligence, ki je po menju nekaterih trenutno najbolj obetavna znanstvena disciplina. V tem sestavku se bomo z nevronskimi mrežami seznanili.           Začetki preučevanje možganov         Razvoj nevronskih mrež se je posredno začel že pred več kot sto leti, ko so odkrili zgradbo in princip delovanja bioloških možganov. Takrat so ugotovili, d...

Tudi računalnikom malo šole ne bi škodilo ;)    Morda zveni naslov provokativno ali fantastično, vendar nam iz podjetja IBM te dni sporočajo  prav to. Svoj zmogljivi računalnik z imenom Watson so poslali v šolske klopi. In sicer kar naravnost na fakulteto. To so storili v upanju, da bo Watson postal še bolj človeški.    V mojem prejšnjem blogu, z naslovom Umetna inteligenca, sem že omenil Watsonov nastop v znanem ameriškem TV kvizu Jeopardy, kjer je premagal dva nauspešnješa ljudska tekmovalca v celotni zgodovini kviza. Sedaj pa so si zadali še drznejši cilj. Na fakulteti naj bi se računalnik uril   predvsem v  matematičnih spretnostih in v osvajanju novih pojmov. Profesorji bodo skupaj s študenti in številnimi  znastveniki pomagali izboljšat njegovo sklepanje in kognitivne sposobnosti. Hkrati si bo Watson širil tudi svoje znanje. Njegova pomnilnška zmogljivost bo pri tem ostala enaka kot je že bila takrat, ko je nastopil na TV kvizu...

Umetna inteligenca (UI) je razmeroma mlada veja znanosti, ki mnogim buri domišljijo. Tudi Hollywoodski režiserji niso izjema, saj skorajda ni več znanstveno-fantastičnega filma brez pametnih naprav. Razvoj na  področju UI je zelo hiter in nič ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo.  Dobro se še spominjam svojega prvega srečanja z napravami, ki imajo sposobnost učenja. Bilo je to konec minulega tisočletja, ko sem se seznanil z nevronskimi mrežami (NM) V hipu so pritegnile mojo pozornost navkljub dejstvu, da inteligentne naprave takrat še niso bile splošno znane in so le redki verjeli v njihovo svetlo prihodnost. NM  so narejene po vzoru možganov kakršne imamo ljudje in živali. Med samostojnim učenjem so sposobne iz kopice učnih podatkov izluščiti bistvo, zato  lahko uspešno odgovarjajo tudi na vprašanja, ki jih med učenjem niso srečale. Lahko presežejo znanje svojega  učitelja ali tudi celotnega  človeštva.  Omenimo nekatere pomembne dosežke ...