Pa se vrnimo iz prihodnosti nazaj v sedanjost. Današnja umetna inteligenca pozna različne naprave, ki imajo takšno sposobnost, da iz kopice učnih primerov izluščijo bistvo oziroma splošno veljavna pravila. Veljavnost teh pravil se nato lahko preveri še s testnimi primeri, ki se nekoliko razlikujejo od učnih. Sposobnost iskanja pravil oziroma znanja z eno besedo imenujemo učenje. In če se naprava uči samostojno, brez naše pomoči, lahko kmalu njeno znanje prekaša tudi naše, ljudsko znanje. Znanih je že kar nekaj takih primerov (svetovni prvak v šahu in igri Go, avto brez voznika, zmagovalec v znamenitem TV kvizu,...).
Ene izmed najbolj znanih naprav, ki se lahko učijo, so nastale po vzoru možganov in se imenujejo nevronske mreže. Njihov razvoj poteka že več kot pol stoletja in je v tem času doživljal številne vzpone in padce. Zadnja stopnja v njihovi evoluciji se imenuje globoke nevronske mreže (deep neural networks, DNN). Pridevnik "globoke" nam sporoča, da so te nevronske mreže nekoliko bolj obsežne od svojih prednic, kar jim omogoča boljše učenje in posledično tudi globlje znanje. V zadnjih tednih znanstveniki, kar tekmujejo v objavljanju svojih dosežkov, kjer z učenjem globokih nevronskih mrež dosegajo in presegajo sposobnosti ljudskih možganov. Začelo se je s prepoznavanjem fotografij, sledilo je razumevanje govora in igranje računalniških iger.
Zanimanje javnosti in potencialnih uporabnikov za globoko učenje je ta hip zelo veliko. Vodilni znanstveniki dobivajo mamljive ponudbe za vodenje razvojnih oddelkov v tehnoloških velikanih kot sta Google (Geoffrey Hinton) in FaceBook (Yann LeCun). Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da širša javnost trenutno pričakuje preveč v prekratkem času, kar lahko privede do razočaranja in posledično do neupravičene zaustavitve investicij. Prav tako hiter razvoj dodatno spodbuja pomisleke o negativni plati umetne inteligence, ki smo jo omenili uvodoma.
Najnovejše informacije povezane z globokim učenjem lahko najdete na posvečeni spletni strani. Tudi sam sem moje raziskovalno delo usmeril na to področje. Preveril sem moj algoritem Bipropagation v globokih nevronskih mrežah. Iskazal se je bolje od Googlovega algoritma z nazivom Avtokorelacija, saj učenje opravi hitreje in natančneje. Bralec se o tem lahko prepriča tudi sam (Matlab).
Dragi bralec vesel bom tvojega všečka, kot tudi vseh drugih oblik tvoje kritike.
Komentarji
Objavite komentar