Raziskovalno delo me je že od nekdaj veselilo, dokler se pred nekaj leti nisem vprašal ali zmorem osvojiti tudi naziv "doktor znanosti". Rekel sem si : "poskusi, sicer ne boš nikoli izvedel!" in se lotil študija. Za razliko od dodiplomskega študija, je podiplomski pretežno sestavljen iz individualnega raziskovalnega dela, ki me je razveseljevalo, mi polnilo dušo in mi omogočalo osebno rast. Bilo je kot čarobno popotovanje po obljubljeni deželi, ki jo je pred tem obiskalo le malo ljudi. Nekajkrat sem imel občutek, da sem bil celo prvi, ki pušča odtise svojih stopal v neobljudenih predelih prostrane skrivnostne dežele. Počutil sem se kot Krištof Kolumb, ko je na plovbi v neznano odkrival nov svet. Navdihujočemu raziskovanju je sledilo nekoliko manj zanimivo pisanje poročil, znanstvenih člankov in disertacije. To je pač nujno zlo, ki spremlja radosti odkrivanja novega, saj med znanstveniki velja nenapisano pravilo: "kar ni objavljeno, to ne obstaja". ...
KNOWLEDGE IS POWER