Ideji algoritma je nato sledil njegov razvoj, ki je trajal več kot leto in je bil prežet s številnimi vzponi in padci. Navidezne težavice so pogosto preraščale v težave, a na srečo se je vedno našla rešitev za njih. V meni sta se tako prepletala dvom in radost, dokler eksperimenti niso potrdili vseh mojih pričakovanj. Takrat so me preplavili prijetni občutki vznesenosti, ki bi jih lahko primerjali z nekakšno zaljubljenostjo. Ko si vznesen si stvarnost slikaš lepšo, kot je v resnici in tako sem naivno pričakoval, da bo svetovna znanstvena javnost v hipu opazila moje odkritje in ga sprejela za svojega. Kmalu sem spoznal, da se trnova pot algoritma šele začenja. Njegova objava v znanstveni reviji ni odmevala tako, kot sem pričakoval in želel.
Odziv znanstvene srenje je bil sprva razmerom mlačen. Šele kakšno leto pozneje, ko me je povabila k sodelovanju založniška hiša "Nova Publishers" iz New Yorka je prišlo do preboja in je algoritem postal nekoliko bolj opažen. Takrat me je opazil tudi italjanski kolega Germano Resconi, ki je v mojem algoritmu našel rešitev za njegovega, sorodnega, pa tudi kolgi drugod so me začeli citirati.
Pred kratkim pa so algoritem opazili tudi v znanstvenem velikanu svetovnega formata, v podjetju, ki je odkrilo osebni računalnik, ki zaposluje številne nobelovce, ki prijavi zdaleč največ patentov na celem svetu, če naštejemo le nekatere IBM-ove znamenitosti. Povabili so me, da jih obiščem in jim svoja odkritja predstavim osebno. Takšne priložnosti seveda ne gre odkloniti, z veseljem sem se odzval njihovemu vabilu. Lepo so me sprejeli in z zanimanjem prisluhnili mojemu predavanju, ki mu je sledila še zanimiva razprava. Eden od gostiteljev mi je po predavanju zaupal, da imajo le redki njihovi gostje tako številne poslušalce. Sedaj, ko je ta pomemben dogodek za menoj, urejam vtise in z zanimanjem pričakujem odmeve.
Dragi bralec, če te zanima področje strojnega učenja, si lahko moje algoritme ogledaš tukaj. Vesel bom morebitnih komentarjev in všečkov.
Komentarji
Objavite komentar