Preskoči na glavno vsebino

Po poteh nekega algoritma




   Ko sem med raziskovanjem za potrebe podiplomskega študija dobil idejo za nov algoritem strojnega učenja, me je prevzel notranji nemir. Zaslutil sem, da sem na sledi pomembnega odkritja in v hipu sem začutil kako se mi po žilah pretaka adrenalin. Pravijo, da je raziskovalna strast lahko večja  celo od tiste hazarderske,  ki je menda zakrivila številne zgodbe iz črne kronike. No, na vso srečo pa raziskovalna strast ni povezana s tako nizkotnimi pobudami kot hazarderska.
    Ideji algoritma je nato sledil njegov razvoj, ki je trajal več kot leto in je bil prežet s številnimi vzponi in padci. Navidezne težavice so pogosto preraščale v težave, a na srečo se je vedno našla rešitev za njih. V meni sta se tako prepletala dvom in radost, dokler eksperimenti niso potrdili vseh mojih pričakovanj. Takrat so me preplavili prijetni občutki vznesenosti, ki bi jih lahko primerjali z nekakšno zaljubljenostjo. Ko si vznesen si stvarnost slikaš lepšo, kot je v resnici in tako sem naivno pričakoval, da bo svetovna znanstvena javnost v hipu opazila moje odkritje in ga sprejela za svojega. Kmalu sem spoznal, da se trnova pot  algoritma šele začenja. Njegova objava v znanstveni reviji ni odmevala tako, kot sem pričakoval in želel.
    Odziv znanstvene srenje je bil sprva razmerom mlačen. Šele kakšno leto pozneje, ko me je povabila k sodelovanju založniška hiša "Nova Publishers" iz New Yorka je prišlo do preboja in je algoritem postal nekoliko bolj opažen. Takrat me je opazil tudi italjanski kolega Germano Resconi, ki je v mojem algoritmu našel rešitev za njegovega, sorodnega, pa tudi kolgi drugod so me začeli citirati.


    Pred kratkim pa so algoritem opazili tudi v znanstvenem velikanu svetovnega formata, v podjetju, ki je odkrilo osebni računalnik, ki zaposluje številne nobelovce, ki prijavi zdaleč največ patentov na celem svetu, če naštejemo le nekatere IBM-ove znamenitosti. Povabili so me, da jih obiščem in jim  svoja odkritja predstavim osebno. Takšne priložnosti seveda ne gre odkloniti, z veseljem sem se odzval njihovemu vabilu. Lepo so me sprejeli in z zanimanjem prisluhnili mojemu predavanju, ki mu je sledila še zanimiva razprava. Eden od gostiteljev mi je po predavanju zaupal, da imajo le redki njihovi gostje tako številne poslušalce. Sedaj, ko je ta pomemben dogodek za menoj, urejam vtise in z zanimanjem pričakujem odmeve.

    Dragi bralec, če te zanima področje strojnega učenja, si lahko moje algoritme ogledaš tukaj. Vesel bom morebitnih komentarjev in všečkov.


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Artificial intelligence

          Artificial intelligence (AI) is a relatively young branch of science that stirs the imagination of many. Even movie directors from hollywood are not exceptions. Development in AI area is very fast and there is no indication that this will change soon. I still remember my first contact with learning devices. This happend at the end of the last millennium when I realized neural networks (NN). They have immediately attracted my attention, because such devices were not known till then.           NN are made along the lines of mammalian brain. During the learning NN extract the essence from the data. After the learning we can ask NN questions. It gives us the right answers even to questions that during learning did not participate.  NN learns autonomously and therefore may exceed the teacher's (poeple's) knowledge. Here are some important achievements of artificial intelligence: A couple of years ago the co...

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca (UI) je razmeroma mlada veja znanosti, ki mnogim buri domišljijo. Tudi Hollywoodski režiserji niso izjema, saj skorajda ni več znanstveno-fantastičnega filma brez pametnih naprav. Razvoj na  področju UI je zelo hiter in nič ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo.  Dobro se še spominjam svojega prvega srečanja z napravami, ki imajo sposobnost učenja. Bilo je to konec minulega tisočletja, ko sem se seznanil z nevronskimi mrežami (NM) V hipu so pritegnile mojo pozornost navkljub dejstvu, da inteligentne naprave takrat še niso bile splošno znane in so le redki verjeli v njihovo svetlo prihodnost. NM  so narejene po vzoru možganov kakršne imamo ljudje in živali. Med samostojnim učenjem so sposobne iz kopice učnih podatkov izluščiti bistvo, zato  lahko uspešno odgovarjajo tudi na vprašanja, ki jih med učenjem niso srečale. Lahko presežejo znanje svojega  učitelja ali tudi celotnega  človeštva.  Omenimo nekatere pomembne dosežke ...

A new Deep Learning Algorithm: One-Step Method

We are living in the AI era where progress is faster and faster each and every single day. Here is another one discovery in this field: One Step Method , a new machine learning algorithm which can do many things, amongst other can replace digital circuits with neurons, can find the even better construction of neural network than Border Pairs Method. More you can find in the 3rd chapter of our book:  Machine Learning: Advances in Research and Applications  from Nova Science Publishers . This new algorithm is also suitable for Deep Learning in combination with other methods like convolutional learning, bipropagation, border pairs method, autoencoder and others.