Preskoči na glavno vsebino

Bionika, zanimiv poklic prihodnosti

Živimo v času, ko se znanje ustvarja in širi vedno hitreje in temu trendu se pridružujemo tudi izobraževalne ustanove. Ponudba smeri in stopenj izobraževalnih programov se vsako leto povečuje in med novimi programi prevladujejo interdisciplinarni. To ustreza manjšim podjetjem, ki so bolj prožna in odzivna in se zato lahko bolje znajdejo v tem gospodarsko razburkanem času. V malih podjetjih namreč ni prostora za množico ozko usmerjenih strokovnjakov, v prednosti so kadri z interdisciplinarno širino, ki jo omogočata mehatronika in predvsem bionika.






     Na višji strokovni šoli na Ptuju smo že pred časom zaznali piš tega novega vetra in začeli prikrojevati naša jadra. Prvi korak v to smer je bil program Mehatronika, ki smo ga razvili pred približno desetletjem in povezuje med seboj več tehniških strok. Predvsem so to elektrotehnika, računalništvo in strojništvo. Trg delovne sile je potrdil našo vizijo saj se naši diplomanti uspešno zaposlujejo tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Dodatna potrditev našega razmišljanja so številne šole v Sloveniji, ki so nam sledile in uvedle ta program tudi same.





      S študijskim letom 2012/13 smo na Šolskem centru Ptuj uvedli višješolski program Bionike, leta 2013/14 pa še visokošolskega. Tudi ta dva učna programa sta avtorsko delo Ptujskih strokovnjakov. Diplomanti višje šole bodo po dveh letih uspešnega študija pridobili naziv inženir bionike. Gre za interdisciplinarni poklic, ki ima še večjo širino od mehatronika, saj združuje tehniko in ekonomijo z živo naravo, ki velja za neusahljiv vir idej za različne stroke. Ne samo tehniki, tudi pravniki, ekonomisti in mnogi drugi črpajo svoje ideje v naravi, saj lahko tam vedno znova najdejo uporabne rešitve za izboljševanje izdelkov in storitev. Evolucija, izvirni greh življenja, je tekom več milijard let z naravno selekcijo na več milijardnih populacijah našla odgovore na številna zahtevna vprašanja. Človeški um  te zakladnice znanja še ne bo tako kmalu presegel, saj narava skrbno varuje svoje skrivnosti in nam jih izdaja le po drobtinicah.
Srednješolci, ki letos zaključujejo izobraževanje, se v tem trenutku nahajajo pred odločitvijo kam sedaj. Velika večina jih bo verjetno nadaljevala z izobraževanjem oziroma s študijem. In ker je izbira poklica je ena pomembnejših odločitev v življenju, jo je treba skrbno izpeljati. Predpogoj za to pa je informiranost. Vsi, ki vam je zakladnica narave blizu, ste vabljeni, da se seznanite s tem edinstvenim študijem v slovenskem prostoru. Prve informacije lahko najdete na spletu, za podrobnejšo seznanitev pa se oglasite na telefon (+386 (0)2 7871 812) ali pa nas obiščite. Dobrodošli, veselimo se vas.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Bipropagation demo in TensorFlow

Bipropagation is a new Deep Learning algorithm. It is much faster and much more reliable than Backpropagation. Here is the demo from the  ResearchGate and GitHub. Inner layers of the Neural Network have not hidden anymore. Learning is done layer by layer with much fewer iterations. Please cite me in your work.


Click the G+button if you like this demo. Any comments are desirable.

A new Deep Learning Algorithm: One-Step Method

We are living in the AI era where progres is faster and faster each and every single day. Here is another one discovery in this field: One Step Method, a new machine learning algorithm which can do many things, amongst other can replace digital circuits with neurons, can find the even better construction of neural network than Border Pairs Method. More you can find in the 3rd chapter of our book: Machine Learning: Advances in Research and Applications from Nova Science Publishers.




This new algorithm is also suitable for Deep Learning in combination with other methods like convolutional learning, bipropagation, border pairs method, autoencoder and others.

Po poteh nekega algoritma

Ko sem med raziskovanjem za potrebe podiplomskega študija dobil idejo za nov algoritem strojnega učenja, me je prevzel notranji nemir. Zaslutil sem, da sem na sledi pomembnega odkritja in v hipu sem začutil kako se mi po žilah pretaka adrenalin. Pravijo, da je raziskovalna strast lahko večja  celo od tiste hazarderske,  ki je menda zakrivila številne zgodbe iz črne kronike. No, na vso srečo pa raziskovalna strast ni povezana s tako nizkotnimi pobudami kot hazarderska. Ideji algoritma je nato sledil njegov razvoj, ki je trajal več kot leto in je bil prežet s številnimi vzponi in padci. Navidezne težavice so pogosto preraščale v težave, a na srečo se je vedno našla rešitev za njih. V meni sta se tako prepletala dvom in radost, dokler eksperimenti niso potrdili vseh mojih pričakovanj. Takrat so me preplavili prijetni občutki vznesenosti, ki bi jih lahko primerjali z nekakšno zaljubljenostjo. Ko si vznesen si stvarnost slikaš lepšo, kot je v resnici in tako sem naivno pričakoval, da bo s…